Požrtvovalnost markacistov: več kot 35 tisoč prostovoljnih ur dela za označevanje planinskih poti

Za varnost na planinskih pohodih so potrebne tudi dobro vzdrževane in redno pregledovane planinske poti. "Slovenija ima eno najbolj gostih mrež planinskih poti na svetu, imamo okrog 10.000 kilometrov planinskih poti, namenjenih za hojo, in nato še približno 2000 kilometrov poti, namenjenih za turno kolesarstvo," je povedal predsednik PZS Jože Rovan.

Za predstavo je ponazoril, da planinske poti po Sloveniji predstavljajo četrtino razdalje ekvatorja. Vsa ta ogromna mreža poti zahteva vzdrževanje, za kar pri PZS, ki zanje izvaja tudi izobraževanja, skrbi okoli 950 registriranih markacistov, ki jim ob večjih akcijah na pomoč priskočijo tudi drugi člani planinskih društev.

Gre za prostovoljno delo, a je PZS, kot je dejal Rovan, zadnji dve leti v precej boljšem položaju kot v preteklosti, saj je novela zakona o planinskih poteh prinesla letno 400.000 evrov, ki jih za to področje namenja država.

"To zadostuje za večino materialnih stroškov za markaciste in tudi za šolanje markacistov," je povedal Rovan. Odkar imajo tovrstno sofinanciranje, so markacisti po njegovih besedah tudi bistveno pomladili svoje vrste, kar je dobrodošlo, saj so nekatere aktivnosti pri vzdrževanju planinskih poti fizično zelo naporne.

Z istim virom sredstev PZS financira tudi novosti na področju označb. Na tradicionalno rdeče obarvanih usmerjevalni tablah je v zgornjem desnem robu po novem prostor za logotipe veznih poti; PZS namreč skrbi tudi za prek 50 veznih poti.

Morda trenutno najpomembnejša novost pa so, tako Rovan, lokacijske tablice z belo podlago, ki jih nameščajo na drogove in na katerih je koda QR, ki pohodniku, ki s telefonom odčita kodo, prikaže zemljevid z lokacijo, na kateri se nahaja, na tablici pa so še ime lokacije, nadmorska višina in številka za klic v sili 112.

"Končni cilj je, da bomo imeli te tablice na vseh drogovih, torej na vseh križiščih, seveda bo to postopno. Zaenkrat jih je nekaj deset, do konca poletja računamo, da jih bo mogoče nekaj sto in tako naprej. To je tranzicija, ki traja nekaj let," je dodal generalni sekretar PZS Damjan Omerzu.

Rovan je opozoril še, da če je planinska pot lahka - in teh je večina -, na to ob napisu na rdeči tabli ne opozarjajo posebej, če je pot zahtevnejša, na to opozarja trikotnik pred napisom, če je pot zelo zahtevna, pa na to opozarja trikotnik s klicajem.

Predstavil je tudi modre usmerjevalne table za turnokolesarske poti in še dve novosti. Ena so table z dodanim žigom na tabli, ki jih že nameščajo na planinske koče, druga pa so nove večje dvojezične opozorilne table na izhodiščih poti, predvsem na turistično bolj obiskanih, kot je denimo izhodišče pod Komarčo za pot proti Sedmerim jezerom. Gre za skupno akcijo več partnerjev, na tabli pa so med drugim, tudi s slikovnimi podobami, navedene informacije o potrebni opremi, osnovni podatki o poti, zemljevid in QR-koda.

"Vroče upamo, da bomo prispevali k temu, da bi bilo nesreč manj," je dejal Rovan. Število nesreč je namreč zadnja leta zelo naraščalo, lani pa je bilo prvo leto, ko ni bilo rasti oz. so zaznali celo manjši upad števila nesreč. Ali je to bil bolj naključen pojav ali se dejansko vsa preventiva počasi le obrestuje, bo pokazal čas.

Sicer pa si Rovan podoben sistemski vir, kot je zdaj namenjen za vzdrževanje in označevanje poti, v prihodnje želi tudi za vzdrževanje planinskih koč.

Koroški markacisti so na novinarski konferenci predstavili svoje delo in ga tudi praktično prikazali. Predstavili so še sistem izobraževanja, vodja odbora za planinske poti Koroške Drago Kure pa je med drugim povedal, da so bile že lani vse v ujmah leta 2023 poškodovane planinske poti na Koroškem sanirane.

PZS je predstavila tudi napotke in opremo za varnejše obiskovanje gora poleti, prav tako uporabo brezplačne aplikacije maPZS za načrtovanje pohodov. Kljub temu pa pri PZS priporočajo, da imajo planinci na poteh še vedno s sabo tudi zemljevid v papirnati obliki.